Presenečenje!

Imam presenečenje zate! Bliža se najino eno leto in samo zate špricam fax. Ok, sej tud men paše da ne grem. Skratka, zate sem danes skakala po celi Ljubljani. Nosila sem težke vrečke po busu. Jah-res bi že lahko mela izpit za avto. Ampak ni važno. Jaz vem, da sem ti kupla nekaj posebnega, nekaj kar imaš rad in si si že dolgo želel. Komaj čakam, da ti bom to lahko dala. Do takrat pa naj te matra firbec.

Končno!

Man ni lepšega kot občutek, da nekaj veljaš in da končno nekaj delaš z razlogom. Dobila sem tak močen zagon za študij oz. za mojo življensko pot, da me ta zagnanost kar malo plaši. To pa dopolnjuje še današnji ospešno opravljeni CPP-test(teorija na Roški). Tok sem presrečna, da mi je nekaj uspelo, za kar velja, da ni kar tako. Zame je bla to mala malca- nardila sm ga brez napak. In potem moje drugo veselje. Ugotovila sem, da se bom prepisala na drugo fakulteto in to čist xyz program. Komaj že čakam, da se mi bodo uresničile sanje. Moj strateški načrt pa je slednji: jutri odhitim najprej v svetovalno službo, da vidim ali sem si načrt postavila realno in če je izvedljiv v vseh zakonskih pravilih. Jaz sem čisto v zvezdah in samo še razmišlam, kako z zanosom bom pričela novo študijsko leto. Men zadnje čase čist dogaja. Sploh se ne menm za to, kar bodo drugi rekl. To je moja kariera. Moja poklicna pot. In na vsezadnje moje življenje. In briga me mnenje moje mami.Hočem da bo takšno, kot je v sanjah.

Jing-jang

Ta vikend sva se neznansko skregala-kot še nikoli do zdaj. Zmrzovala sva ob reki in točila solze v zemljo. Nisem še doživela hujšega prepira, ki se je kdarkoli vneu. A je le pomagal. Tako sem bla jezna, da sem mu povedala vse kar mi je ležalo na duši. Tudi to, da sem odkrila da mi laže v obraz, da se dopisuje z mojim folkom na msn-ju (predvsem z mojimi bivšimi), da mi skriva nekaj z bivšo. Vse sem mu povedala in on mi je povdal čisto vse, kar je njemu tiščalo v telesu. Prepir je po eni strani pomagal, ker sedaj odnos gradiva kot od začetka. Oba sva kot nepopisana lista. Po drugi strani pa, če ga nebi imela tako rada kot ga imam in obratno, bi se verjetno najina ljubezenska zgodba končala. Tako sva začela znova. Sedaj lahko rečem-jing jang. V vsakem slabem je nekaj dobrega in v vsakem dobrem je nekaj slabega.

Ljubosumje

Jezna sem na njega. Ker je tako ljubosumn na vse. Čist na vse kar se dži mojega življenja. In tud sama učasih nwm al si želim takih odzivou al ne. Včeraj zvečer sem šla na pijačo z enim mojim frendom, k se na pijači dobiva tko nekako na en mesec. Res je samo moj prijatelj in najini pogovori zgledajo bolj kot ne, da sva pri psihologu. In potem moj dragi mene kliče ko končava in sprašuje vse možno. Kaj sva se pogovarjala, kaj sva pila in vse do potankosti. In povrh usega, ker se jz malo hihitam, ker sem vesela-končno le ena pametna pijača-mi takoj začne očitat kaj sem taka in da sva sigurno nekaj mela. To mi gre na živce. Skor isto se počutm k 14 letna frajlica k ji očka ne pusti v disko. In povrh usega sm še sedela zravn bivšega sošolca in on me je glih takrat mogu poklicat in me spraševat o teh stvareh. No je vsaj še moj sošolec videu, kakšen tiran je moj fant. Ma čist bzw. In potem moj lubi men reče: "Ja pa sej teb tud nebi blo ušeč, če bi šou z eno žensko na pijačo tko le kr čez celo noč." Mislem...sej še nikol nisi šou! Kako pa nej vem kako mi bo. Pač mam jz ene navade, ki jih on ne more sprejet in ima on ene navade, ki jih jaz ne morem sprejet. Kot naprimer, da njega kliče bivša in on se je sposobn pol ure pogovarjat z njo o tem, kako luštno sta se mela včasih. Mah...nej gre ta lubosumnost že enkrat stran, ker jz ne morem več žvet s tem!

Upanje

U meni se je prebudilo eno novo upanje. Mogoče pa le ni use tko zgubljeno kot se zdi. Odločla sem se, da se v petek podam po informativcih. Itaq morm it s svojmu lubijem, tko da bom mim grede skočila še na to kar mam u mislih. Nism pa glih zadovolna da bom mogla u petk na pjačko skupej z mojmu, k se dobi z eno kolegico (k sta učas tud neki mela). Ma to bom že prežvela, sam mislel na to mi je bedna. Priznam! Sem grozn lubosumna. Ok, ok, ok,... Bom pozabla na to. Zdej v tem mescu je najbolj pomemben moj študij in od tega moje celotno življenje. Počas je že čas, da ugotovim kaj je zame. Včasih občodujem kakšne poklice ampak vem, da sama za kaj tazga nism sposobna. Bom mogla še kr neki let prežvet za knigam, da bom ratal uspešna v smeri, ki si jo bom izbrala. Najraj od vsega pa bi si uzela en mesec čistih počitnic o razmišljanju o smislu življenja in usega kar je pogojeno s tem. Če ne druzga naj omenm vsaj moje hujšanje. Tok si učasih zastavm, da bom pridno jedla kar pač mi piše v dieti. In kaj jz nardim-grem u štarcuno in kupm eno velko čokolado in zmeram rečem, da ta je pa zadnja. Ne morm pomagat. Pač nisem več odvisna od grizenja nohtov sem pa ratala od čokolade. Ma cuker zmeram pomaga pr težavah. Vsaj pr men.

Ko vse ne gre kot po maslu

Jezna sem nase.grrrr...Jezna, ker mi nič ne gre dobro. Na faxu sem "popušila" po celotni fronit in bojim se zaključka študijskega leta. Sploh nwm več ali je to kar študiram res zame. Jezna sem na svoje neuspehe. V gimnaziji mi je zmeraj šlo, tu pa kar naenkrat koleps. K da se že ne morm naučit tiste butaste snovi. Kr ne usede se mi u glavo. Najhujše od tega pa je, da ubistvu mam čas za učenje ampak ga ne izkoristim. Rajši z lubijem ležim v postli in gledam TV, kot da bi se miceno učila. Nočem se dajati v nič, ampak na šolskem področju sem bila vedno dobra, sedaj pa nisem več. No sej so tud stvari ki mi grejo, ampak to so bolj pristranske zadeve (vozniški izpit, kuhanje,...). Sploh nwm zakaj se zavzemam za ene stvari, ki mi niso všeč. Občutek imama, kot da sem zgrešila mojo smer študija.

Konec in nov začetek

No tako, včeraj je blo konec enega kolokvija (kakšni so rezultati še nimam pojma) in zdaj se mi bliža že novi. Tako lahko rečem, da vstopam spet v fazo učenja. Pa naj bi ble zdej počitnice, jaz se mam pa stalno nekaj za učit. No danes sem si vzela frej. Sedim za kompom, sm rahlo živčna (ker nevem kako mi je včeraj šlo) in čakam, da bo ura pol desetih, da bom odvihrala na vožnjo. Včeraj sem v roke vzela knjigo za teorijo vožnje in so mi križišča tako zapletena. Jao-jz sploh nwm če bom to nardila. Tok enih znakov, križišč in zmešnjave, da se mi bo odfrčkalo. Ma sicer pa pustim zdaj to. Danes je moj dan počitka, vse se mi more zdeti lepo in fino, da se bom jutr lahko podala novim zmagam nasproti (učnim). Manjka mi ena kavica in en piškotek-ajoj, piškotkov ne smem (dieta). Ma grem si jz kafe skuhat. Da nabijem dan z energijo.

Moj Tigrček

Pozor!

Imam novega ljubljenčka. To je tiger z imenom Tigrček. Je moškega spola, saj preveč bab na kupu dela škodo. Prosim, da ga zmerno hranite, ker pa je grozn crkljivček (tako kot jaz), se igrajte z njim in mu posvetite vsaj malo pozornosti. Ob strani je tudi zaloga mesa, s katero ga lahko nahranite.

Ko je biu majčken, je zgledal kot na zgornji slikci, sedaj pa je malo zrastel in se rad igra. Veliko užitkov ob igranju.

Waaa..kakšen dan!

Danes sem lepo vstala, točno eno uro nazaj. Popila sem že svojo dozo kofeina, se pocukrala s krofom in sedaj preletavam forume in se mal sproščam. Verjetno se vam zdi idealno. Ampak današnji dan je grozen, čist toko grozen, kot tale slikca. Čez točno 4 ure mam kolokvij. In to ne kakršen koli kolokvij, ampak ta kolokvij delam že u tretje. Pravjo da u tretje gre rado in upam, da mi dons uspe. Ker če ne, potem res ne vem zakaj sploh študiram. Grozna mi je misel na to, da ta vikend nisem nič naredila za to, da bi danes znala. Vedno se nanašam na lahke teste in ene nadnaravne moči v možganih, ki itaq nikol ne ratajo. Tako sem živčna, da bi kljub moji dieti, pojedla ceuga prašiča. Lahko pa pogledam na drugo stran, ko bo ura dve bo že use za mano. Lepo bom šla u knižnco po knige za drug kolokvij (drug predmet) in nato se še malo posončit v solarij (obožujem slednje). Prišla bom domov se zleknila pred računalnik, počakala da bo ura sedem zvečer in odvihrala na vožno. Ja prou ste slišali. Delam tud šoferski izpit. Tko da vsi dol s ceste, ko vidte avtošolo. JOKE-mal smeha pa tud more bit. Držte pesti za danes, ker morm narest!

Akcija!

Akcija: Hujšanje

Start: Pred tremi tedni, ampak dokaj neuspešno, zato začenjam skoraj na novo

Motivacija: Končno se počutiti v svoji koži lepo, upati si na plaži igrati odbojko, oblečt kopalke brez zadržkov, privlačit tud kakšen pogled,samozavestno obleči majčko, brez da bi me motil trebušček, konec mamičnega zbadanja o kilah,...

*pa nism debela, samo ženska z oblinami sem*

Samo vesolje in neumnost sta neskončna!

Kako tečno je bilo današnje čakanje na vlak. V čakalnici sem si ogledovala vsakega človeka posebej, opazovala njegova oblačila in pregledala vsak detalj na njem. Ko je dolgočasnost dosegla že skoraj vrhunec, sem na steni opazla nov reklamni plakat (v naši dolini, ravno ne menjavajo plakatov). Na sliki so bili trije ljudje oz. ena družina. Idiličen pogled na družino (oče, mama, sin), ki smučajo. Na začetku sem si mislila:" Ah še ena bedna reklama." In res je bilo temu tako. Ker pa je biu dolgčas neznanski, sem pričela preučevati sliko. In kaj sem odkrila! Ena noga, je bila kar dodana. Ženskina noga se je skrivala za otrokovim telesom in to nogo, so dodali kar na drugo stran. Tega ravno ne opaziš takoj, ampak ko sem pogledovala čigava noga paše k kateremu trupu se stvari niso ujemale. Zato pozor! Ko boste naslednjič obiskovali železniške postaje ali se vozili z vlakom, naj vaš pogled pritegne ta plakat idilične družinice na smučeh. No sej stvar ni neka vrhunska novica, samo čudi me dejstvo, da je potrebno fotomontažo uporabljati, že zaradi takih čist skor brezveznih stvari.