Jezna sem na njega. Ker je tako ljubosumn na vse. Čist na vse kar se dži mojega življenja. In tud sama učasih nwm al si želim takih odzivou al ne. Včeraj zvečer sem šla na pijačo z enim mojim frendom, k se na pijači dobiva tko nekako na en mesec. Res je samo moj prijatelj in najini pogovori zgledajo bolj kot ne, da sva pri psihologu. In potem moj dragi mene kliče ko končava in sprašuje vse možno. Kaj sva se pogovarjala, kaj sva pila in vse do potankosti. In povrh usega, ker se jz malo hihitam, ker sem vesela-končno le ena pametna pijača-mi takoj začne očitat kaj sem taka in da sva sigurno nekaj mela. To mi gre na živce. Skor isto se počutm k 14 letna frajlica k ji očka ne pusti v disko. In povrh usega sm še sedela zravn bivšega sošolca in on me je glih takrat mogu poklicat in me spraševat o teh stvareh. No je vsaj še moj sošolec videu, kakšen tiran je moj fant. Ma čist bzw. In potem moj lubi men reče: "Ja pa sej teb tud nebi blo ušeč, če bi šou z eno žensko na pijačo tko le kr čez celo noč." Mislem...sej še nikol nisi šou! Kako pa nej vem kako mi bo. Pač mam jz ene navade, ki jih on ne more sprejet in ima on ene navade, ki jih jaz ne morem sprejet. Kot naprimer, da njega kliče bivša in on se je sposobn pol ure pogovarjat z njo o tem, kako luštno sta se mela včasih. Mah...nej gre ta lubosumnost že enkrat stran, ker jz ne morem več žvet s tem!
Ni komentarjev:
Objavite komentar