Jz ne morm dreuzga napisat kt to, da mam najrajš mojga lubija. Srček rada te mam.
petek, 16. maj 2008
ponedeljek, 21. april 2008
Delat, delat, delat,...
Joj..pregledujem študentske servise, da si najdem delo. Pa povsod tko mal stvari piše zravn da je kr joj. Tko mi je smotan ukol klicart pa zmeram govort kako delo točno je to pa bla bla bla... Mojga sanskega študentskega đoba ni. se bom mogla potrudt in poprijet za prvo obetavno delo, ki se mi bo nasmehnilo. Joj..drugače pa učasih ko najdem kako fajno delo, dobim občutek, da ne bom zanj sposobna. To je največkrat za varstvo otrok. K da mi ljudje ne bodo zaupali. Glih zdej sm enga tazga najdla....sam kaj ko ni pr men doma to. Bi mogla pol pr lubiju bit. To pa tud ne gre. Ma sm učasih zahtevna. Še najrajš pa bi, da bi kr s kako kolegico šla delat. To bi blo pa sploh idealno zame. Jaja..zdele se bližajo dnevi, ko bo treba eno črto potegnt in it delat. Pa konc.
ponedeljek, 10. marec 2008
Ham-ham
Ta vikend je biu pa res nor. Pa ne v smislu adrenalina-ampak v smislu hrane. Pa to ne samo kar tako, ampak dobesedno žrtja. V petek sem hitro priletela k lubiju in bla totalno tečna. Sej še sama nekak ne vem zakaj točno, ampak na splošno sm bla mal zmatrana. No tako sm se zvečer spravla pečt torto, za njegovo sestrco k sva ji skupaj prpravlala rojstnodnevno zabavo. V soboto zvečer je to potem zgledalo približno takole: trop pubertetniških deklet na kupu ob zvokih najljubše glasbe-Rebelde in Alya zmagata-in ob njihovi najljubši pici. No sej nč ne rečem-tud sama sem si nestrpno že želela dobre pice. In tud to sm tm dočakala. Medtem ko so se punce zabavale, sva jim midva s fantom probala vrtet za njih najboljšo glasbo. Samedva pa sva se skoraj od dolgčasa najedla pice, smokijev in napila cocte. Sej nč ne rečm-to obožujem. Skratka dan se je hitro preleviu v noč, šli smo domov in naslednji dan...spet žrtje. Tokrat sem popoldne spet jedla torto(da se pohvalm, da sm spekla dve torti-eno za punce in eno za domače) in zraven paše še narezek. In jaz nebi bla jz če na koncu nebi pojedla še vse sladkarije k jo vidm na mizi. Ni kaj-najedla sem se vse tja do pirhov. No takrat pa nov val prenajedanja.
torek, 4. marec 2008
sreda, 27. februar 2008
Presenečenje!
Imam presenečenje zate! Bliža se najino eno leto in samo zate špricam fax. Ok, sej tud men paše da ne grem. Skratka, zate sem danes skakala po celi Ljubljani. Nosila sem težke vrečke po busu. Jah-res bi že lahko mela izpit za avto. Ampak ni važno. Jaz vem, da sem ti kupla nekaj posebnega, nekaj kar imaš rad in si si že dolgo želel. Komaj čakam, da ti bom to lahko dala. Do takrat pa naj te matra firbec.
sreda, 20. februar 2008
Končno!
Man ni lepšega kot občutek, da nekaj veljaš in da končno nekaj delaš z razlogom. Dobila sem tak močen zagon za študij oz. za mojo življensko pot, da me ta zagnanost kar malo plaši. To pa dopolnjuje še današnji ospešno opravljeni CPP-test(teorija na Roški). Tok sem presrečna, da mi je nekaj uspelo, za kar velja, da ni kar tako. Zame je bla to mala malca- nardila sm ga brez napak. In potem moje drugo veselje. Ugotovila sem, da se bom prepisala na drugo fakulteto in to čist xyz program. Komaj že čakam, da se mi bodo uresničile sanje. Moj strateški načrt pa je slednji: jutri odhitim najprej v svetovalno službo, da vidim ali sem si načrt postavila realno in če je izvedljiv v vseh zakonskih pravilih. Jaz sem čisto v zvezdah in samo še razmišlam, kako z zanosom bom pričela novo študijsko leto. Men zadnje čase čist dogaja. Sploh se ne menm za to, kar bodo drugi rekl. To je moja kariera. Moja poklicna pot. In na vsezadnje moje življenje. In briga me mnenje moje mami.Hočem da bo takšno, kot je v sanjah.
ponedeljek, 18. februar 2008
Jing-jang
Ta vikend sva se neznansko skregala-kot še nikoli do zdaj. Zmrzovala sva ob reki in točila solze v zemljo. Nisem še doživela hujšega prepira, ki se je kdarkoli vneu. A je le pomagal. Tako sem bla jezna, da sem mu povedala vse kar mi je ležalo na duši. Tudi to, da sem odkrila da mi laže v obraz, da se dopisuje z mojim folkom na msn-ju (predvsem z mojimi bivšimi), da mi skriva nekaj z bivšo. Vse sem mu povedala in on mi je povdal čisto vse, kar je njemu tiščalo v telesu. Prepir je po eni strani pomagal, ker sedaj odnos gradiva kot od začetka. Oba sva kot nepopisana lista. Po drugi strani pa, če ga nebi imela tako rada kot ga imam in obratno, bi se verjetno najina ljubezenska zgodba končala. Tako sva začela znova. Sedaj lahko rečem-jing jang. V vsakem slabem je nekaj dobrega in v vsakem dobrem je nekaj slabega.
Naročite se na:
Objave (Atom)